Rokoborba v Murski Soboti predstavlja eno najtrdnejših in najprepoznavnejših športnih tradicij v Sloveniji. Njeni začetki segajo v čas pred drugo svetovno vojno, ko se je telesna kultura v Prekmurju razvijala predvsem v okviru sokolskega gibanja. V okolju, kjer so bili telesna moč, vztrajnost in delavnost del vsakdanjega življenja, se je rokoborba naravno uveljavila kot šport, ki je združeval tekmovalnost, disciplino in značaj.

V predvojnem obdobju je bila rokoborba del širših telesnovzgojnih programov, brez stroge specializacije, a že z jasno tekmovalno noto. Po drugi svetovni vojni se športno življenje reorganizira, rokoborba pa se v Murski Soboti razvija v okviru TVD Partizan, kjer dobi trdnejšo organizacijsko strukturo, redne treninge in vstop v jugoslovanski tekmovalni sistem. Kljub skromnim pogojem se oblikuje močna baza, ki bo v naslednjih desetletjih postavila temelje vrhunskemu športu.

Prelomnico predstavlja leto 1977, ko je bila ustanovljena rokoborska sekcija pri Partizanu Murska Sobota. S tem se začne sistematično delo z mladimi, dolgoročno načrtovanje in jasna tekmovalna usmeritev. V tem obdobju se v zgodovino mesta trajno zapiše Stanislav Šernek, prvi mladinski republiški prvak iz Murske Sobote in kasnejši jugoslovanski reprezentant. Njegov vpliv pa daleč presega tekmovalno raven – kot rokoborski sodnik svetovnega ranga je sodil na štirih olimpijskih igrah, prejel zlato piščalko za najboljšega sodnika na svetu ter Bloudkovo priznanje za življenjsko delo, najvišje slovensko športno priznanje. Postal je ena ključnih osebnosti slovenske rokoborbe in njen najpomembnejši ambasador v svetu.

Zlato obdobje in olimpijski vrh

Pravo zlato obdobje murskosoboške rokoborbe nastopi v osemdesetih letih, ko se klub dokončno uveljavi tudi na najvišji svetovni ravni. Osrednje ime tega obdobja je Franc Podlesek, najuspešnejši rokoborec, ki je izšel iz murskosoboškega okolja, in eden najpomembnejših slovenskih rokoborcev vseh časov.

Franc Podlesek je kot član jugoslovanske reprezentance nastopil na olimpijskih igrah v Seulu leta 1988, kjer je osvojil odlično 8 mesto, kar predstavlja vrhunec športne kariere in najvišjo možno raven tekmovanja. Posebnost njegove kariere je zgodovinski dosežek, saj je edini slovenski rokoborec, ki je v času nekdanje Jugoslavije osvojil naslov državnega prvaka tako v grško-rimskem kot v prostem slogu. Ta izjemen podvig potrjuje njegovo tehnično vsestranskost, izjemno telesno pripravljenost in taktično zrelost.

Podlesek je s svojimi nastopi in rezultati murskosoboško rokoborbo dokončno postavil na svetovni zemljevid. Njegov olimpijski nastop predstavlja najvišjo točko v zgodovini kluba in hkrati mejnik, ki je generacijam za njim dokazoval, da je tudi iz lokalnega okolja mogoče priti do olimpijske arene.

Nadaljevanje tradicije in mednarodni uspehi

V osemdesetih in devetdesetih letih se murskosoboška rokoborba utrdi kot eno najmočnejših okolij v Sloveniji. Mednarodni preboj potrdi Jože Vrbančič s 3. mestom na balkanskem prvenstvu mladincev leta 1982, kar je bil eden prvih večjih mednarodnih uspehov kluba.

V obdobju po osamosvojitvi Slovenije pomembno vlogo odigra Rade Bačič, ki je z bronasto medaljo na Sredozemskih igrah leta 1997 osvojil prvo tovrstno medaljo za slovensko rokoborbo v samostojni državi in bil istega leta razglašen za rokoborca leta. Njegov uspeh je simbol prehoda v novo državno in tekmovalno realnost.

V devetdesetih letih se med vidnejše reprezentante uvrsti tudi Slavko Zec, ki je s 4. mestom na svetovnem prvenstvu mladincev 1994 ter uvrstitvami med najboljše na EP in SP dokazal, da murskosoboška šola ostaja konkurenčna tudi v najtežji evropski konkurenci.

Sodobno obdobje in nova generacija

Na prelomu tisočletja izstopa Mitja Sedmak, ki je z bronasto medaljo na svetovnem prvenstvu mladincev leta 2004 dosegel enega največjih mladinskih uspehov v zgodovini kluba in potrdil kontinuiteto kakovostnega dela z mladimi.

V sodobnem obdobju ima posebno mesto Jure Kuhar, eden najuspešnejših tekmovalcev kluba v grško-rimskem slogu. Njegovo kariero zaznamuje izjemna bližina olimpijskemu nastopu – leta 2012 in 2016 mu je za uvrstitev na olimpijske igre zmanjkala le ena zmagana borba na olimpijskih kvalifikacijah. Nastopal je na svetovnih in evropskih prvenstvih ter osvojil bronasto medaljo na vojaškem svetovnem prvenstvu v ZDA.

Najodmevnejši mednarodni rezultat zadnjih desetletij pa nosi ime Dave Habat, ki je z bronasto medaljo na evropskem prvenstvu leta 2017 dosegel enega največjih uspehov slovenske rokoborbe v samostojni Sloveniji ter Mursko Soboto znova postavil v sam evropski vrh.

Pomemben del klubske kontinuitete predstavlja tudi Dejan Šernek, dolgoletni tekmovalec in nosilec ekipnega jedra, ki je s svojo zvestobo, delovno etiko in zgledom povezoval generacije in ohranjal identiteto murskosoboške rokoborske tradicije.

V zadnjem obdobju so največje rezultate nizali; Mitja Sečko, Brata Kočar – Danijel in Denis, Nejc Gomboc, Luka Gumilar, Klemen Podgorelec ter Mitja Cener.

Od prvih sokolskih začetkov, preko jugoslovanske in samostojne slovenske reprezentance, do olimpijskega nastopa Franca Podleska in evropskih medalj novejšega obdobja, je rokoborba v Murski Soboti zgodba o neprekinjeni vztrajnosti, znanju in ljudeh, ki so verjeli, da lahko iz lokalnega okolja zraste svetovni šport.